Pred kratkim sem ponovno naletel na graf, ki je premalokrat izpostavljen, ko se pogovarjamo o naši znanstveni politiki. Objavljen je na spletni strani ARRS, ogledate pa si ga lahko tudi spodaj (naslov grafa je moj).
V številu znanstvenih objav na milijon prebivalcev smo povprečje EU-27 presegli pred petnajstimi leti … in se pri tem nismo ustavili
Graf prikazuje število znanstvenih objav na milijon prebivalcev. Kot kaže, smo v času po osamosvojitvi zaostajali za EU-27, v prvem desetletju zaostanek nadoknadili, odtlej pa je šlo samo še navzgor. Razlog za takšno obnašanje slovenskih raziskovalcev je razumljiv. Način razdeljevanja financiranja domače znanosti je bil v veliki meri podvržen akumulaciji točk, čemur so znanstveniki prilagodili svoj način dela. Več objav – več denarja je skozi leta postala znanstvena mantra.
V zadnjih letih so na ARRS upoštevanje akumulacije točk počasi odstranjevali iz kriterijev razpisov, čemur pa znanstveniki svojega delovanja še niso povsem prilagodili. Tukaj je potrebno ločiti kvantitativne kazalce same od akumulacije, ki pomeni, da se znotraj nekega časovnega obdobja seštevajo vse točke vseh objav posameznega raziskovalca. Če kvantitativni kazalci sami po sebi še vzpodbujajo raziskovalca k objavljanju “močnejših” člankov, je pri akumulaciji točke, ki jih prinesejo “močnejši” članki, mogoče nadomestiti z intenzivnim objavljanjem “šibkejših” člankov.
Šibko kakovost tako lahko kompenziramo s količino.
Razprava se na tej točki lahko nadaljuje v mnogo smeri – v eni skrajnosti tudi v ukinitev kvantitativnih kazalcev, česar nikakor ne podpiram. Menim pa, da bi bilo potrebno ukiniti akumulacijo in namesto nje omejiti seštevanje le na N najpomembnejših člankov zadnjega obdobja, kjer je ena od možnosti N=10. Takšen kazalec se v razpravah omenja kot Pravilo 10/10, včasih tudi kar A10.
Glede na to, da zgornji graf kaže, da v Sloveniji vsekakor ne potrebujemo več vzpodbujanja znanstvenikov, naj več objavljajo, ali ni mogoče nastopil čas, da vzpodbudimo kakovostnejše objave – mogoče ravno skozi A10?
p.s.: kazalec je omenjen tudi v poročilu, ki ga je izdelala “Usmerjevalna skupina ARRS.” Imenujejo ga “Pravilo 10/10”:
Uveljavitev pravila 10/10 pri vrednotenju znanstvene odličnosti
Sedanji način upoštevanja bibliografskih podatkov (A1) povzroča nepotrebno kopičenje manj kakovostnih objav, ki zaradi seštevka lahko popačijo sliko glede pomembnosti objav posameznega raziskovalca.Ciljno stanje: Upoštevanje desetih najpomembnejših objav v zadnjih desetih letih pri vrednotenju znanstvene odličnosti.